Long time, no post...again.

Cele počitnice, ki naj bi bile namenjene predvsem bloganju nisem objavila skoraj nobenega posta. Zdaj, ko naj bi bil čas predvsem za posvečanje knjigam ter šoli se vračam nazaj k mojemu najljubšemu opravilu...bloganju. In to v slovenščini! Ja, lahko bi rekli da imam svet obrnjen na glavo ampak povem vam...tako je precej bolj zabavno.

Zmeraj sem bila bolj nočni tip človeka kot pa dnevni. Že to je nekoliko obrnjeno na glavo, vendar saj veste kaj pravijo - noč ima svojo moč...in res je. Ne vem kako niti zakaj ampak ponoči bolj jasno mislim, lažje se prepustim toku misli in lažje izražam svoje misli na papir. Zahvala gre številnim skodelicam kave, ki ne samo da me držijo pokonci ter poskrbijo, da misli ostanejo jasne temveč me tudi v zdaj že mrzlih jutranjih urah tudi krepko podgrejejo. Sem nekakšna različica Marthe Stewart, ki je nekoč dajala da je dan preprosto prekratek in da potrebuje le 4 ure spanca na dan.

Torej, medtem, ko vsi krmarijo po svojem svetu sanj in fantazij sama v družbi skodelice kave ter dežnih kapljic, ki butajo ob okno krmarim po svojih mislih. Družbo mi delajo le Band of Horses s svojim komadom The Funeral, ki ravno prav razbijejo tišino ter ravno prav preglasijo dežne kapljice. Ne bom lagala, na plano prikličejo tudi kar nekaj spominov na poletne počitnice, ki so bile ene izmed najboljših do zdaj. Kdo bi si mislil, da so počitnice preživete v Ljubljani lahko izkažejo za nepozabne? Začenjam verjeti, da mesto resnično ne igra neke strašanske vloge, temveč ljudje s katerimi preživljaš čas na določenem mestu. In oh, ko bi le znala ubesediti občutke sreče, ki me obidejo ob misli, na ves čudovit folk, ki sem ga uspela spoznati ter s katerimi smo bili nerazdružjivi cela 2 meseca in ob misli na katere me že obide strah pred izgubo stikov. Ja, že misel na izgubo je težka, če ti da nekdo toliko lepih trenutkov za zapomnit...kaj šele večje število ljudi. Strah je žal vedno prisoten, ko je govora ali misli o ljudeh, ki ti nekaj pomenijo. Ali pa se moje misli ponovno poigravajo z mano ter mi povzročajo nepotrebne psihe?

 In če je poletje prineslo nova spoznanstva, za katera resnično upam, da se bodo ohranila in ne izginila kakor megla, ki se neopazno vedno prikrade, je tam in ne da bi sploh opazil kdaj na lepem izgine, tako jesen prinaša nove priložnosti, ki so se začele s Philips Fashion Week-om in za katere prav tako upam da ne bodo izginile tako hitro in nepričekovano kot so prišle. In drage moje fashioniste, čeprav sem nekaj časa zanemarjala svoj blog, zaradi česar se počutim kar malo"prazno" vam čisto iskreno prisežem na Marc Jacobsa, da se od danes naprej držim pravila : "vsaj en post na dan." Pa lahko noč oziroma dobro jutro you fashion dolls:)